17.01. - Bivanje na prostem- sprehod in tek

Odnos do zdravja se gradi postopno - prek spodbud in zgledov v najožjem okolju, predvsem v zgodnjem otroštvu; kasneje pa prek dejavnosti, ki to zdravje ohranjajo, vzdržujejo in negujejo.

Gibanje, predvsem na prostem, je osnovna potreba otrok, nujna za otrokov usklajen psiho-motorični razvoj. V zadnjem času pa vse bolj ugotavljamo vpliv gibanja na razvoj nalezljivih obolenj (predvsem respiratornih) in na kroničnih nenalezljivih obolenj v odrasli dobi.

Otrok, ki se v otroštvu redno veliko giba, prevzame aktiven življenjski slog in ga bo nadaljeval v odrasli dobi. Otroci, ki se premalo gibajo imajo slabšo telesno zmogljivost, so bolj nerodni od vrstnikov, imajo pogosteje prekomerno telesno težo, zato je potrebno izrabiti vsako priložnost za vzpodbujanje telesne dejavnosti otrok.

Za bivanje na prostem so primerni vsi letni časi in vsako vreme, če čas in način bivanja prilagodimo vremenu.

Odpornost proti mrazu predstavlja sposobnost našega organizma, da se na temperaturne spremembe odziva z reakcijami našega ožilja. Posledica strahu pred mrazom je, da otroke preveč oblačimo. Tako se otroci potijo poleti in pozimi, zato bo že najmanjša sapa ali prepih povzročila močnejše hlapenje potu in ohladitev kože in podkožja.

V vrtcu vestno hodimo na sprehode (verjamem, da tudi doma), preživljamo čas na igrišču in na različnih drugih lokacijah. Zavedamo se, kako pomembna sta tek in hoja za otroka. Sta naravna elementa, ki sta nam dana v naravnem okolju. Otrok, ki se je do sedaj vozil zgolj v vozičku, se nosil ali nerodno kobacal, sedaj lahko hodi, teče. Njegovo gibanje je vse boljše. Začenja plezati na razne predmete.  Sprehodi pogosto ostajajo isti, kot preden je otrok shodil. To pa je treba pri malčku spremeniti. Moramo mu omogočiti čim več gibanja.

Tako se povečujejo se njegove gibalne sposobnosti. Povečane aktivnosti ga delajo bolj spretnega. Otrok, ki je aktiven se kasneje rad posveča športnim aktivnostim, tako koristno izkoristi svoj čas tudi ko odrašča. Ni mu dolgčas, življenje je zanj zanimivejše. Seveda niso vsi otroci športniki, ampak tudi tistim manj športnim tipom otrok je sprehod dobrodošel, če ga je navajen kot malček se morda rad sprehodi tudi kot večji otrok, mladostnik in kot odrasel človek. Razmislimo koliko gibanja na prostem omogočimo otrokom.

POMEN SPREHODA ZA RAZVOJ OTROKA

• sprehod omogoča in spodbuja celostni in vsestranski razvoj otroka,
• bivanje na svežem zraku krepi zdravje otrok in telesno odpornost
• spodbuja otroško radovednost,
• omogoča pridobivanje različnih vrednot (spoštljiv odnos do okolja in ljudi, ustrezno obnašanje v različnih življenjskih situacijah in na različnih krajih),
• pomaga pri oblikovanju estetskega čuta,
• spodbuja ustvarjalnost otrok,
• krepi in razvija intelektualni in jezikovni razvoj,
• spodbuja znanstveno in kritično razmišljanje, načrtno opazovanje, izražanje čustev, …

Mnenje, da gre pri hoji samo za rutinsko prestavljanje nog in za lahkotno mahanje z rokami, je zmotno. Kot vzdržljivostna vaja, ki traja pol ure ali dlje, je hoja blagodejna za ves organizem. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da pri hoji deluje in sodeluje kar 54 večjih in manjših mišic. To so predvsem mišice spodnjih okončin in medeničnega obroča, medtem ko so manj aktivne mišice zgornjih okončin, ramenskega obroča in trupa.

Za mišice trupa je potrebna dodatna dejavnost, ki jo lahko opravimo tudi med hojo, če nam to dopušča prostor. Idealna rešitev so t. i. trimske steze, na katerih so posebna vadbena mesta - postaje namenjena prav tovrstnim gimnastičnim vajam. Take trim steze so že primerne za 5 in 6 letnike. To je dober način kako jim predstavimo nekaj osnovnih gimnastičnih vaj, s katerimi se bodo srečali pri športni vzgoji v šoli.

Povečana obremenitev, če je redna in vztrajna, prilagaja (adaptira) organizem na nove, povečane zahteve. Delovanje srca postane bolj gospodarno, saj lahko ob manjši frekvenci pošlje po žilah večjo količino krvi. Ožilje ostaja prožno in se v mišičnem tkivu bolj razveja (kapilarizacija), kar izboljša možnosti prenosa kisika.

Okrepijo se tudi dihalne mišice, kar pripomore k izboljšanju tehnike dihanja. Prsni koš ostane prožen tudi v drugi polovici življenja. Poleg povečanja mišične moči ne smemo spregledati ugodnega vpliva hoje na gibljivost sklepov spodnjih okončin.

Pozitivni učinki hoje na otrokovo telo:

• Razvijanje osnovne motorike
• Adaptacija organizma na povečan napor
• Gospodarno ravnanje srce
• Kapilarizacija
• Okrepitev respiratornega sistema
• Povečanje mišične moči
• Gibljivost sklepov
• Večja zbranost

Optimalen čas bivanja na prostem pri temperaturi pod 0 C° je 30 minut.

VIRI:

v Žerovnik, A. (2000). Vzgojna vrednost sprehodov. Ljubljana: diplomska naloga: Pedagoška fakulteta.

v http://www2.arnes.si/~vvznmmet/Bivanje%20na%20prostem.pdf

v Cornell, J. (1994). Približajmo naravo otrokom: vodič k naravi za starše in vzgojitelje. Celje : Mohorjeva družba.

Povzela: Anita Borštnar