KJE JE JEŽEK TONČEK?

KJE JE JEŽEK TONČEK?

Nekega jutra, ko smo prišli v igralnico, smo opazili, da ježka Tončka ni. Pogledali smo po policah, v omarah, med igračami in celo v garderobi in po hodnikih, vendar ga nismo našli.

Na mestu, kjer smo ga nazadnje videli je ležal le kup listja in jesenskih plodov. Razmišljali smo, kam naj bi se ježek Tonček odpravil. Glede na to, da je jesen, smo menili, da je odšel nabirat jesenske plodove za zimo. Toda kam?

Odločili smo se, da najprej pogledamo okoli našega vrtca.

Ker ga tudi tukaj nismo našli, smo se odločili, da gremo pogledat še v bližnji gozd. Vzeli smo nahrbtnike z malico in se odpravili. Pred odhodom smo zapisali nekaj idej, kje vse moramo pogledat.

Pogledali smo vse skrite kotičke na našem seznamu, vendar Tončka nismo našli.

Nekoliko lačni in utrujeni od poti smo se odločili, da se ustavimo in pomalicamo.

Po kratkem počitku smo ugotovili, da je čas, da se vrnemo v vrtec. Razmišljali smo, kje bi lahko ježek bil in v upanju, da smo kakšen kotiček spregledali, korakali po gozdni poti.

Kar naenkrat nam je z veje nekdo pomahal. “Saj to je naš ježek Tonček”, so zaklicali otroci in stekli k njemu.

Previdno smo ga sneli z veje in ga povprašali, zakaj je pobegnil iz našega vrtca. Povedal nam je, da smo bili te dni v igralnici zelo glasni. Njegova majhna ušesa pa niso vajena takšnega hrupa, zato se je odpravil nazaj v gozd. Prosili smo ga, da se z nami vrne nazaj v vrtec in mu obljubili, da bomo pazili, kako se bomo pogovarjali.

Ves čas nazaj smo mu pripovedovali, kam vse smo pogledali in kako zelo nas je skrbelo zanj, ježek pa se nam je ves čas nagajivo smehljal.

Zapisala Zala Jazbec, dipl. vzg.

 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost