30.10.2020 – C6 – Razbita buča

V naši igralnici se je nekega dne pojavila buča…. Že zjutraj so se otroci opozarjali “glej, kaj je tam!” in dogovorili smo se, da danes v jutranjem krogu ugotovimo kaj je to, od kje je in zakaj je tukaj.

Najprej smo razmišljali, kaj je to in deček je ponosno povedal: “BUČA!”

Potem nas je zanimalo od kje je buča… Sprva le tišina in “ne vem”, kasneje pa rešitev: “IZ NJIVE.”

Bučo smo si dobro ogledali, jo otipali

in ugotovili: velika je in težka.

“Kot žoga je!”, ampak “težka”. A vseeno je bilo zelo zabavno kotaliti bučo po igralnici…

Med igro smo v kotu našli knjigo in zgodba je bila o (naši) buči.

Na njivi so ljudje pozabili bučo in v njej si je miška uredila stanovanje.

Večkrat je do buče prišel še kdo (jež, kuža , mačka) in želel bučo za svojo hišo, a miška se je odločno uprla: “To je moja hiša!”

Nekega dne pa je zajec sklenil, da bi bila lahko buča čudovita hiša in jo je želel odnesti s seboj. Buča, težka kot je bila, je zajcu padla iz rok in … se razbila.

Zajec je hitro zbežal, uboga miška pa je ostala brez hiške.

In ker smo tudi našo bučo želeli odnesti, nam je padla in …. se razbila.

Seveda smo vse raziskali,

nato počistili, a še vedno je nekaj ostalo… majna bučna semena.

Ker je bilo to doživetje res posebno, smo po njem veselo ustvarjali.

Zapisala: Branka Bibič, vzg.

 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost